VSE, KAR MORATE VEDETI O DEPOZITU

• Ali so sredstva vezanega depozita varna?

  Sredstva depozita na podlagi sklenjene pogodbe o depozitu spadajo v sistem zajamčenih vlog , ki je urejen z Zakonom o bančništvu.
  
  Do 31.12.2010 so vse vaše vloge v posamezni banki ali hranilnici s sedežem v Sloveniji v celoti zajamčene. Po 01.01.2011 pa bodo vloge pri posamezni banki zajamčene do zneska 50.000 EUR.
  
  Podrobneje o jamstvu za vloge v bankah in hranilnicah si lahko preberete v dokumentu »Obvestilo o jamstvu za vloge v bankah in hranilnicah «
  

   

• Kako se izračunavajo obresti depozita?

  Osnova za izračun obresti je dekurzivni način obrestovanja. Obresti se izračunajo na linearni način. Pri izračunu obresti se:

  • prvi dan dan obdobja (dan sklenitve) šteje, zadnji dan vezave (dan zapadlosti) pa ne šteje,
  • šteje dejansko število dni po koledarju z upoštevanjem dejanskega števila dni v letu (k, 365/366).

• Kako so obdavčene obresti?

  Davčni zavezanci, rezidenti Republike Slovenije, so dolžni v skladu z Zakonom o dohodnini najkasneje do 28. 2. tekočega leta za preteklo koledarsko leto vložiti napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji ter drugih državah članicah EU. Napoved (obrazec je na voljo na spletnih straneh DURS-a) vloži zavezanec pri davčnem uradu, kjer ima stalno prebivališče oz. v elektronski obliki preko sistema eDavki. Napovedi za odmero dohodnine od obresti ni potrebno vložiti zavezancem, katerih skupni znesek ne presega z zakonom določenega zneska. Neobdavčeni del trenutno znaša 1.000 EUR.
  Na podlagi napovedi davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti. Rok za plačilo davka je 30 dni od dneva vročitve odločbe. Od 1. 1. 2008 dalje je stopnja davka 20%. Dohodnine se ne plača od obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu, če te ne presegajo višine, ki jo banka plačuje za depozite na vpogled.
  
  84. člen Zakona o dohodnini omogoča, da davčni zavezanec obresti, dosežene iz naslova dolgoročno vezanih depozitov in varčevanj pri bankah in hranilnicah všteje v davčno osnovo v znesku, ki pripada posameznemu letu obračuna dohodnine. To pomeni, da se obdavčitev obresti razdeli na toliko let, kolikor traja doba vezave depozita oz. varčevanja. Davčni zavezanec, ki se odloči za uveljavljanje davčne osnove v skladu s 84. členom Zakona o dohodnini, odda v banki podpisan obrazec DOHPREM št. 6 v dveh izvodih najkasneje do konca davčnega leta, v katerem je bila sklenjena pogodba. Obrazec predloži osebno ali ga v banko pošlje kot priporočeno poštno pošiljko. Prejeti obvestili banka potrdi ter en izvod vrne zavezancu.
  
  
  

• Ali so določeni minimalni zneski vezave depozita?

  Depoziti so preprosta in pregledna oblika vezave ravno zato, ker je znesek vezave le eden in zapade ob točno določenem datumu. Depoziti so iz tega razloga posebej primerni za vezavo posameznih večjih zneskov, medtem ko je večkratnim postopnim vezavam manjših zneskov namenjena ponudba varčevanj. Najmanjši znesek vezave depozita znaša 300 EUR oz. protivrednost druge valute.

• Kako se obrestujejo depoziti?

  Depoziti se obrestujejo po nominalni obrestni meri.

  Za kratkoročne depozite, ki se vežejo za dobo do 1 leta, je obrestna mera fiksna, kar pomeni, da se v celotnem obdobju vezave ne spreminja. Za dolgoročne depozite z dobo vezave nad 1 letom pa je obrestna mera lahko fiksna (v celotnem obdobju vezave ne spreminja) ali spremenljiva. O spremembi obrestne mere dolgoročnega depozita vas pred pričetkom veljavnosti banka obvesti.

• Ali lahko obresti izplačate večkrat?

  Ob sklenitvi vezave dolgoročnih depozitov nad 25.000 EUR vam banka nudi tudi možnost izplačila obresti v krajših časovnih obdobjih (mesečno, trimesečno ali polletno). Ob sklenitvi vezave dolgoročnih depozitov nad 50.000 EUR pa poleg izplačila obresti banka nudi tudi možnost izplačila sorazmernega dela glavnice.

• Za kakšno dobo se lahko vežejo depoziti?

  Banka objavlja obrestne mere za depozite v časovnih razponih - obdobjih vezave, ki so pri kratkoročnih depozitih izražene v dnevih, pri dolgoročnih depozitih pa praviloma v letih. Ne glede na tovrstno objavljanje sprememb pri obrestnih merah se kratkoročni depoziti vežejo v dnevih tako, da skupaj določimo število dni vezave ali pa končno zapadlost depozita. Dolgoročni depoziti se vežejo v mesecih.

• Kako se depozit avtomatsko podaljšuje?

  Kratkoročno vezane depozite lahko ob sklenitvi depozitne pogodbe sklenemo tudi z enkratnim ali večkratnim podaljšanjem in podaljšanjem do preklica. Tako sklenjeni depoziti se po vsaki zapadlosti ponovno vežejo v znesku glavnice ter pripisanih obresti za enako dobo po veljavni obrestni meri na dan ponovne vezave. Komitent, ki želi depozit z avtomatskim podaljšanjem do preklica prekiniti, poda zahtevek za prekinitev avtomatskega podaljšanja. Zahtevek za prekinitev, ki je podan najmanj 10 dni pred zapadlostjo depozita, velja za prvo zapadlost, zahtevek, oddan po tem roku, pa za prvo naslednjo.

• Ali lahko vezavo depozita prekinem predčasno?

  V času veljavnosti depozita pogodbe o vezavi praviloma ni mogoče preklicati. Izjemoma je predčasna prekinitev pogodbe možna na pisno zahtevo  v primeru višje sile  (smrt, naravna nesreča ipd.).
  
  V primeru predčasne prekinitve pogodbe o depozitu banka izplača 50% obresti obračunanih na podlagi pogodbene obrestne mere in zaračuna nadomestilo za predčasno prekinitev v skladu z veljavno tarifo.

• V katerih valutah se lahko vežejo depoziti?

  Depoziti se lahko vežejo v EUR, USD in CHF. Če imate na voljo sredstva v kateri od drugih valut, se lahko posvetujete z vašim osebnim bančnikom.